Primorska je najtoplejša vinorodna dežela
Prav vsi štirje vinorodni okoliši Primorske – Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra čutijo manjši ali večji vpliv Sredozemlja..
Brda
Primorska je najtoplejša vinorodna dežela Slovenije in obenem najbolj popularna med vinoljubi. Resda so si briški vinarji sloves ustvarili z odličnimi belimi zvrstmi na temelju chardonnayja in rebule ter rdečimi zvrstmi na temelju merlota in cabernet sauvignona, toda zadnje čase je vse več poudarka na njenem veličanstvu – rebuli. Naj še namignemo, četudi so Brda so topel okoliš, Brici pridelujejo odlične penine.
Vipavska dolina
At the moment, the Vipava Valley is the most dynamic wine-growing district in Slovenia. Pika! Resda sta merlot in sauvignon najbolj razširjeni sorti, ki dajeta prav dobre, tudi odlične rezultate, a nekoliko bolj avanturistično usmerjeni vinarji so se vrnili k starim sortam, ki so v Vipaski dolini že stoletja: rebula, istrska malvazija, pinela, avtohtoni zelen in celo laški rizling. Na novo odkrivajo njihove lastnosti in jih zvrščajo v do sedaj še nevidene zvrsti. Vipavska dolina dobiva povsem novo, sebi lastno, avtentično podobo, ki v svetu nima primerjave. Obenem pa je tu še dišeči, pikantni zelen, ki raste le v Vipavski dolini.
Kras
Kras leži med Jadranskim morjem in najbolj vzhodnim delom Alp. Na Krasu je vinski kralj teran, ki se ga prideluje iz rdeče sorte refošk, in zavzema kar tri četrtine vseh posejanih vinogradov. Teran je vino globoke rubinaste barve z vijoličastimi odtenki, zmernih ali nižjih alkoholnih stopenj in visokimi kislinami. Zanj so značilne arome rdečega jagodičevja. Med belimi sortami izstopata istrska malvazija in avtohtona vitovska grganja.
Slovenska Istra
Ob Jadranskem morju, med Italijo in Hrvaško, leži s soncem najbolj obsijani in najtoplejši slovenski vinorodni okoliš, Slovenska Istra. Vinogradi se razprostirajo od 250 metrov nad morjem pa vse do obale. Istra ima milo sredozemsko podnebje. V Istri je najbolj zastopana rdeča sorta refošk, ki predstavlja več kot 45 odstotkov vseh posajenih vinogradov. Refošk daje vino z globoko vijolično barvo, srednje polnim in polnim telesom, visokimi kislinami in značilnimi aromami rdečega in črnega sadja ter pikantnih not. Odlično uspevajo tudi mednarodne sorte cabernet sauvignon in merlot ter v zadnjem času tudi syrah.
Med belimi je najpomembnejša sorta istrska malvazija, ki je zasajena na več kot 30 odstotkih vinogradov. Aromatična sorta, z nižjimi ali zmernimi kislinami ter značilnimi aromami po akaciji in rumenem sadju, bo v poletnih mesecih idealen partner kašnega morskega krožnika. Nekateri pridelovalci malvazijo tudi starajo v lesu ali z daljšo maceracijo pridelujejo oranžno vino. V Istri poleg malvazije gojijo tudi chardonnay, sivi pinot in rumeni muškat.