Ob morju jeste drugače kot med alpskimi vrhovi.
Panonska nižina ponuja drugačne okuse kot Kras. Kamor koli greste, povsod lahko odkrijete, kako se narava in kultura tu že od nekdaj družita na krožniku značilnih lokalnih jedi. Kar ponuja narava, se v kuhinji spremeni v okuse, po katerih Slovenija ostaja tako posebna!
Kobariški štruklji
Vrsta kuhanih, zabeljenih testenih cmokov ali žepkov z nadevom iz drobtin, surovega masla, orehov, rozin in dišavnic je značilna praznična jed. Njim podobno jed navaja kuhar oglejskega škofa že v 15. stoletju.
‘Jota’
Poznamo tri vrste te enolončnice, ki sicer izvira iz Karnije, a so jo na Krasu, v Vipavski dolini in v slovenski Istri prilagodili lokalnim prehranskim potrebam. Kraško joto pripravljajo iz kislega zelja in krompirja, vipavsko iz kisle repe, tudi zelja, ohrovta ali pesinih listov in istrsko brez krompirja.
Kraški pršut, kraški zašink in kraška panceta
Slovite suhe mesnine z evropsko zaščiteno geografsko označbo nastajajo s postopki soljenja in sušenja na značilni kraški burji. Na tradicionalen način konzervirana svinjska stegna in druge mesnine se družijo z odličnimi siri in rdečimi vini.
Dödöle
Krompirjevi žganci, ki so se v Prekmurju uveljavili kot vsakdanja jed za kosilo ali večerjo v 19. stoletju. Ime jedi je prevzeto iz madžarščine. Žgance zabelijo z mastjo, ocvirki, zaseko, bučnim oljem ali s kislo smetano.
Ajdovi in koruzni žganci
Najbolj množična vsakdanja jed alpskega in osrednjega dela Slovenije so bili žganci. Misel iz 19. stoletja pravi, da so »steber kranjske dežele«. Žganci ali drobljenci so lahko glavna jed ali priloga k enolončnicam, sladkemu in kislemu mleku ali jogurtu. Okusni so tudi z jajci ali kislima zeljem in repo.
Piranski brancin
Po najvišjih prehranskih standardih in na temeljih vrhunskega strokovnega znanja gojeni brancini v Piranskem zalivu so se uveljavili v številnih vrhunskih kuhinjah tudi zunaj Slovenije.
Idrijski žlikrofi z bákalco
Testeni cmočki, nadevani s krompirjem, čebulo, ocvirki in začimbami, so značilna jed rudarskega življa v Idriji s prehoda 19. v 20. stoletje. Pripravljajo jih z omako »bákalco« iz koštrunove ali zajčjega mesa, tudi zabeljene ali z golažem.
Kranjska klobasa, zaščiteno dobra od 1896
Najbolj poznan slovenski prehranski izdelek v svetu, ki izvira iz bogate dediščine predelave svinjine v poltrajne mesne izdelke. Najstarejša omemba te klobase z nazivom »kranjska« sega v drugo polovico 18. stoletja.
Srna po bohinjsko
Obsežni gozdovi v Triglavskem narodnem parku predstavljajo življenjski prostor številnim divjim živalim. Zato je v prehranski kulturi prebivalstva pogosto zastopana tudi divjačina.
Prekmurska gibanica
Najbolj razpoznavna in popularna slovenska praznična sladka pogača, v kateri si med plastmi vlečenega testa sledijo okusni jabolčni, skutni, orehov in makov nadev. V Prekmurje so jo uvedli sezonski delavci, ki so hodili na delo v Slavonijo in Vojvodino.
